Prvi ljudje v Istri
Prvi dokazi o obstoju ljudi na območju Istre datirajo iz obdobja starejšega paleolitika. Ocenjuje se, da je starost kamnitega tolkača, ki ga je izdelala roka pračloveka, od 2 milijona do 800.000 let, najden pa je bil v bližini Pulja, v jami Šandalja. Najdbe iz obdobja mlajšega paleolitika (40-10.000 let) so iz lokalitet Šandalja II in Romualdova pečina v Limskem kanalu.
V Romualdovi pečini (11 km od Vrsarja in 9 km od Rovinja) so najdene številne kosti več kot štiridesetih živalskih vrst, kot so jamski medved, jamski lev, leopard, jamska hijena, divji konj, veliki jelen, snežni zajec itd., v glavnem plen takratnih praljudi – lovcev. Najdeno orodje kaže na obstoj človeka v obdobju starejše kamene dobe, pečina pa je tudi zanimiv speleološki objekt z okraski, netopirji in drugimi živalmi. Pečina je dobila ime po svetniku Romualdu, ki je v molitvi in meditaciji v pečini živel tri leta, od leta 1001 do leta 1004.
Vrsta drugih prazgodovinskih najdb iz neolitika, mlajše kamene dobe (6.000 – 2.000 let pred Kristusom) dokazuje, da so ljudje opuščali lovstvo, do tedaj izključno dejavnost, in pričeli vzgajati živino in sejati žitarice. Orodje in orožje je bolj fino obdelano, izdelovati pa začnejo tudi lončeno posodo.
